ODPUŠČANJE

 

KAJ JE ODPUŠČANJE?

Odpuščanje je sprostitev zamere ali jeze in ne pomeni, da se posameznik samo pomiri. Posameznik se ne rabi vrniti v odnos z osebo, ki ga je prizadela ali sprejeti njegova nezaželena obnašanja.

​

Odpuščanje igra pomembno vlogo pri mentalnem zdravju tistih, ki so bili žrtve. Odpuščanje da spodbudo ljudem, da gredo naprej v življenju, in se čustveno ne zadržujejo v nepravičnosti ali travma. Odpuščanje izboljša razpoloženje, izboljša optimizem, in zmanjša jezo, stres, tesnobo in depresijo.

​

Ko posameznik v sebi nosi bolečino in jezo nepravičnega dejanja to vodi do sproščanja hormonov stresa v telesu, kot sta adrenalin in kortizol. Neprestano izločanje teh hormonov lahko pojasni zakaj odpuščanje prispeva k pozitivnim dejavnikom fizičnega zdravja, kot so zmanjšanje tveganja visokega krvnega pritiska in srčnih problemov.

 

So pa tudi primeri v katerih odpuščanje ni najboljši način. Včasih žrtev spolne zlorabe postane bolj močna, ko si ne dovoli, da bi odpustila storilcu in najde drugačen način, da to premaga.

 

KAKO ODPUSTITI NEKOMU, KI TI JE STORIL NEKAJ ŽALEGA?

Odpuščanje je lahko izziv, še posebej, ko se storilec iskreno opraviči ali ne naredi ničesar. Kakorkoli, odpuščanje je pogosto najbolj učinkovita pot naprej.

​

Model, ki ga je predstavil psiholog Robert Enright, predstavlja štiri korake odpuščanja. Prvi korak odpuščanja je odkrivanje svoje jeze z raziskovanjem, kako si se izogibal ali nagovoril čustvo. Drugi korak je odločitev, da boš odpustil. Začneš s prepoznanjem, da ignoriranje ali izmikanje ni pomagalo, zato bi odpuščanje lahko pripomoglo k poti naprej.

​

Tretji korak je gojenje odpuščanja z razvijanjem sočutja do napadalca. Razmisli ali je bilo dejanje zlonamerno ali zaradi zahtevnih okoliščin napadalčevega življenja. Zadnji korak je sprostitev negativnih čustev, misel na to, kako si postal močnejši zaradi izkušnje in odpuščanje samemu sebi.

 

KAKO ODPUSTITI SAMEMU SEBI?

Odpuščanje drugi osebi je ena stvar, ampak kaj se zgodi, ko sami naredimo nekaj slabega? Pomembno je, da prevzamemo odgovornost za napake, vendar dolgoročno gledano intenzivna krivda in sramota nista najbolj zaželena izida.

​

Odpuščanje sebi se lahko zdi kot dvoumni postopek, vendar pri tem lahko pomaga nekaj konkretnih korakov. Začeti je potrebno s spoznanjem, da si kriv in vzeti odgovornost za škodo, ki si jo povzročil. Potem je potrebno razmisliti zakaj se je dogodek zgodil in se vprašati kaj je bilo in kaj ni bilo pod tvojo kontrolo. Pomembno je sprejeti lekcijo, ki si jo izkusil in prepoznati, kako se izogniti ponovnim napakam v prihodnosti.

 

Sebi lahko odpustiš tako, da se osredotočiš na misel, jo spregovoriš na glas ali celo zapišeš. Končni korak postopka v primeru vključenosti drugih oseb je, da se opravičiš tem osebam in zanje narediš nekaj, kar jim popestri in izboljša njihovo življenje.

 

​

Pripravila: Mag. Barb Gomboši, psihologinja

​